Bronnie Ware, [1] blog katere me je vzpodbudil k pisanju tega članka, je več let delala v paliativni oskrbi in skrbela za bolnike, ki so jih poslali domov umret. Med pogovori z njimi je ugotovila, da se določene tematike ponavljajo znova in znova.
Naučila se je, da ljudje močno osebnostno zrastejo, ko so se primorani soočiti s svojo lastno smrtnostjo. Izkusili so običajna čustva[2] za tovrstna soočenja: zanikanje, strah, jezo, obžalovanje in na koncu sprejemanje. Vsak je na koncu našel svoj mir.
Ko je svoje bolnike vprašala, kaj bi v svojem življenju naredili drugače, so se nekateri odgovori pogosto ponavljali. Ta blog je moje razumevanje in prevod odličnega Bronniejinega članka[3] in povzame najpogostejših pet.
Ko ljudje pogledajo nazaj na svoje življenje, hitro vidijo, koliko želja in sanj niso uspeli uresničiti. Večina jih ni izpolnila niti polovice in je morala umreti v zavedanju, da je tako zaradi odločitev, ki jih so ali niso sprejeli.
Zato je pomembno, da se v življenju trudimo uresničiti vsaj nekaj svojih sanj, saj je takrat, ko izgubimo svoje zdravje, običajno prepozno. Redki se zavedajo svobode, ki jo prinaša zdravje, dokler tega ne izgubijo.
Mnogi so obžalovali, da so toliko svojega življenjskega časa porabili za delo. Pogrešali so svoje otroštvo in družbo svojega partnerja.
Če poenostavimo svoje življenje in sprejemamo primerne odločitve, lahko živimo z nižjim prihodkom, kot si običajno mislimo. Tako v svojem življenju ustvarimo več prostora za nove priložnosti, ki so bolj v skladu z novim, srečnejšim načinom življenja.
Ljudje pogosto potlačimo svoja čustva, da ohranimo navidezen mir z drugimi. Tako se odločimo za povprečen obstoj in ne unovčimo svojih pravih sposobnosti. Hkrati mnogi kot rezultat nerazrešenih travm in grenkobe razvijemo nepojasnjene
kronične bolezni.
Ne moremo vplivati na reakcije drugih, še posebej, ko kar naenkrat pričnemo govoriti iskreno. Običajno je rezultat eden izmed sledečega: bodisi korenito izboljšamo odnos z osebo na drugi strani bodisi odstranimo nezdrav in omejujoč odnos iz svojega življenja. Ali se vam ne zdi, da v obeh primerih zmagamo?
V svojih zadnjih dneh in tednih so mnogi končno spredvideli pomen starih prijateljev. Teh žal ni bilo vedno mogoče izslediti in ponovno stopiti v stik z njimi. To je rezultat našega življenjskega sloga: običajno smo tako zaposleni, da dovolimo prijateljstvom, da se čez leta počasi razblinijo. Ko se nam življenjski čas izteka, pa jih pričnemo pogrešati.
Ko ljudje umirajo, fizične podrobnosti življenja izgubijo svoj pomen. Vsekakor želijo urediti finance, da svojcem ne zapustijo dolga, a razen tega denar in status postaneta vredna bore malo. Na koncu nosijo pomen le prijateljstva in ljubezen.
Mnogi vse do konca niso spoznali, da je srečno življenje izbira. Ker je najlažje ostati s stvarmi, s katerimi smo že seznanjeni in so nam domače, se niso nikoli otresli starih navad in vzorcev. Zaradi strahu pred spremembo so se tako sebi kot drugim lagali, da živijo srečno življenje. Med tem so globoko v sebi pogrešali dober smeh in zdravo mero neumnosti v svojem življenju.
Ko smo na smrtni postelji, nas bolj malo zanima, kaj si drugi mislijo o nas. A ni čudovito, da se lahko danes, ko smo daleč od konca svojega življenja, otresemo teh vezi in ponovno začnemo uživati svoje življenje?
Življenje je polno izbir. Vaše življenje je le vaše in sami odločate, kaj boste z njim storili. Izbirajte modro in iskreno. Izberite srečo.
Spomnite se tudi na učinek valovanja (ripple effect): ko vržete kamen v jezero, se valovanje kmalu razširi po celotni gladini. Ko ste srečni, to srečo širite tudi na ljudi okoli sebe (ti pa naprej na ostale, s katerimi so v stiku). Velja tudi nasprotno, zato izbirajte modro.
