Meso je bogato s številnimi hranili, ki jih najdemo izključno v živalski hrani ali pa so v rastlinski hrani prisotna v zelo majhnih količinah. V tem članku, povzetem po poglavju Meso, superhrana knjige dr. Shawna Bakerja,[1] si bomo ogledali, katera so po avtorjevem mnenju ta hranila in kakšne so njihove koristi.
V splošnem imajo ljudje, ki v svojo prehrano vključujejo meso, boljše stanje vitaminov in mineralov kot tisti, ki ga ne. Večina težav s pomanjkanjem hranil se pojavlja v delih sveta, kjer je dostop do mesa skromen. Pomanjkanje zelo redko opazimo v revnih predelih, kjer je meso na voljo v izobilju. V revnih predelih, kjer ljudje jedo predvsem rastlinsko hrano, pa pogosto opazimo zavrto rast ter številne znake pomankanja hranil.
Karnozin je dipeptidna molekula, sestavljena iz dveh aminokislin. Je izjemno učinkovita pri preprečevanju glikacije oziroma nastanka naprednih končnih produktov glikacije (angl. advanced glycation end-products ali AGEs), hkrati pa nevtralizira kisikove proste radikale. Sposobna je kelirati (ali vezati) kovinske ione in utegne preprečiti krajšanje telomer (delov, ki ščitijo oba konca dednega materiala).
Glikacija se zgodi, ko se molekula sladkorja (navadno glukoze ali fruktoze) veže na neko drugo strukturo. Običajno so to beljakovine, lahko se pa veže tudi na maščobe ali nukleinske kisline v DNK. Ko je molekula sladkorja pripeta, lahko povzroči popačenje strukture in s tem izgubo njene običajne moči in funkcije.
Karnozinove lastnosti preprečevanja glikacije lahko preprečijo razvoj Alzheimerjeve bolezni, ateroskleroze in bolezni ledvic. Nivoji karnozina so značilno višji v mišicah ljudi, ki jedo meso, kot pa v mišicah vegetarijancev. Nekateri menijo, da je karnozin ena najučinkovitejših znanih molekul, ki deluje proti staranju.
Podobno kot karnozin tudi karnitin najdemo skoraj izključno v živalski hrani, predvsem v rdečem mesu. Primerjava ljudi, ki jedo meso, in vegetarijancev ali veganov ponovno pokaže, da so nivoji karnitina višji v prvih. Karnitin lahko pomaga pri slabokrvnosti, predvsem povezani z okvaro ledvic. Zdi se tudi, da izboljša telesno izrabo glukoze in lahko zmanjša učinke periferne nevropatije pri sladkorni bolezni. Pri bolnikih, ki so doživeli srčni napad, so pokazali, da preprečuje ishemijo srčne mišice. Raziskave kažejo celo, da pomaga izboljšati moško plodnost. Igra tudi ključno vlogo pri transportu prostih maščobnih kislin preko mitohondrijske membrane za pridobivanje energije. Karnitin je nujno potreben za naše življenje in telo ga je sposobno sintetizirati iz aminokisline lizin, katero prav tako pridobimo v glavnem iz živalske hrane.
Nekatere skrbi, da lahko karnitin določene bakterije v črevesju pretvarjajo v trimetilamin (TMA), ki se lahko nato v jetrih pretvori v oksidirano obliko trimetilamin-N-oksid (TMAO). Raziskave, ki ga povezujejo z zdravstvenimi težavi, so vprašljive kvalitete, hkrati pa tudi "tradicionalno zdrava" hrana, kot so ribe in zelenjava, viša nivoje TMAO. Na osnovi teh podatkov zaenkrat ne moremo trditi, da je meso slabo zaradi TMAO.
Kreatin je še ena molekula, ki jo najdemo le v mesu, in je priljubljeno prehransko dopolnilo za športnike – eno redkih, ki se je izkazalo kot uporabno po temeljitem raziskovanju. Ljudje, ki uživajo meso, imajo ponovno višje nivoje te spojine in ko jo vegetarijanci jemljejo kot dopolnilo, opazijo izboljšane kognitivne (možganske) sposobnosti. Zanimivo je tudi, da imajo bolniki z Alzheimerjevo boleznijo nižje nivoje kreatina. Bolniki s srčnim popuščanjem, ki dobivajo kreatin, so izkazali boljše zdravstveno stanje, bolniki sladkorne bolezni tipa 2 pa boljše obvladovanje krvnega sladkorja, še posebej ob telesni vadbi.
Tavrin najdemo tako v mesu kot v ribah. Nivoji tavrina so značilno nižji v rastlinojedih ljudeh. V raziskavah na živalih se je izkazalo, da tavrin zmanjšuje tesnobo (anksioznost). To utegne biti eden izmed razlogov, da se veliko ljudi ob mesojedi prehrani počuti zelo mirno. Tavrin je podoben karnozinu in prav tako preprečuje glikacijo. Ob tem je še močan antioksidant. Omejeni dokazi kažejo, da bi lahko preprečeval razvoj bolezni ledvic ob sladkorni bolezni.
Čeprav cinka ne najdemo izključno v živalski hrani, je v mesu na voljo v veliko večjih količinah, hkrati pa je bolj biodostopen. Mnoge rastline s svojimi fitati zmanjšujejo njegovo absorpcijo. Posledično imajo vegani in vegetarijanci dokaj nizke nivoje cinka. Pomanjkanje cinka je povezano s slabimi zmožnostmi učenja, apatijo (pomanjkanjem čustev) in težavami z obnašanjem otrok. Pri odraslih moških so nizki nivoji cinka povezani z nezmožnostjo erekcije in zmanjšanim številom spermijev. Cink je ključen za nastanek inzulina in je pri nekaterih sladkornih bolnikih izboljšal nadzor krvnega sladkorja. Utegne imeti tudi zaščitni učinek proti bolezni koronarnih arterij ter kardiomiopatiji. Cink sodeluje pri celi kopici presnovnih procesov, zato je njegovo pomanjkanje prav gotovo slabo za telo.
Vitamin B12, znan tudi kot kobalamin, najdemo izključno v živalski hrani. Strokovnjaki ljudem, ki ne jedo mesa, svetujejo prehranska dopolnila s tem vitaminom. Eden najpogostejših razlogov za pomanjkanje so težave v prebavilih, ki poslabšajo njegovo absorpcijo. Pomanjkanje vitamina B12 bi naj imelo do 62 % veganskih nosečnic, do 86 % veganskih otrok in do 90 % starejših veganov. Pomanjkanje običajno vpliva na živčni sistem in lahko povzroči slabokrvnost. Povezali so ga z mnogimi nevrološkimi boleznimi, vključno z demenco in depresijo.
Železo v obliki hema najdemo v obilici v rdečem mesu, v rastlinski hrani pa ne obstaja. Določene rastline, kot so listnata zelenjava, soja in leča, vsebujejo železo, ki ni v obliki hema, a hkrati vsebujejo tudi antihranila, kot so fitati in oksalati, ki omejujejo njegovo absorpcijo. Železo ima v človeškem telesu mnoge vloge, na primer oblikovanje rdečih krvničk, podpora možganskim sposobnostim in pomoč pri energijski presnovi.
Pomanjkanje železa navadno povzroči ovirane možganske sposobnosti, poslabšanje duševnega zdravja ter splošni občutek izčrpanosti. Ti znaki se z uporabo prehranskih dopolnil izboljšajo. Nizka raven železa je povezana s slabšim nadzorom krvnega sladkorja, ob tem pa lahko poveča tveganje za raka trebušne slinavke in ledvic. Po drugi strani lahko tudi prevelike zaloge železa negativno vplivajo na zdravje, čeprav se to zgodi precej bolj redko. Verjetnost za previsoke ravni železa je višja ob vnetju in presnovnem sindromu – ti dejavniki so mnogokrat povezani en z drugim. Anekdotična opažanja strogo mesojedih ljudi kažejo, da so njihovi markerji vnetja običajno zelo nizki, markerji presnove ugodni in njihovi nivoji železa v običajnem območju, čeprav zaužijejo oblilo železa v obliki hema.
