Majoneza iz trgovine običajno spada med zelo nezdravo hrano, saj vsebuje veliko industrijskih olj, kot so sončnično, repično in sojino olje. Tovrstna olja vsebujejo daleč preveč linolejske kisline, maščobne kisline omega-6, kot bi je naj bilo v tradicionalni človeški prehrani. Ta povečuje nivo vnetja in se kopiči v maščobnem tkivu, kjer ustvarja neželene učinke.
Na srečo to še ne pomeni, da se morate majonezi izogniti. Če jo pripravite sami iz kvalitetnih sestavin, lahko dobite zelo okusno sestavino za pripravo solat, ki je hkrati tudi odličen vir maščobe za tiste, ki bi radi v svojo prehrano vnesli več maščobe, a ne vedo, kako.
Ko pripravljamo majonezo, združujemo maščobo s kisom. Voda in maslo se seveda ne mešata, zato je bistvena sestavina majoneze tudi jajčni rumenjak. Ta vsebuje lecitin in druge sestavine, ki ustvarijo emulzijo – mešanico tekočin, ki se same po sebi ne mešajo.
Najprej stopite maslo (naj bo toplo, ne vroče) in mu dodajte izbrano olje (1 skodelica ustreza 250 mL). Zmes mora biti tekoča. Oljčno olje ima močnejši okus, zato lahko kot alternativo uporabite avokadovo olje ali ga tudi popolnoma izmenjate z maslom – v tem primeru bi preprosto stopili le dve skodelici masla.
Odločite se, ali boste majonezo mešali ročno z metlico ali z električnim mešalnikom ter uporabite temu primerno skledo. Če boste mešali ročno, naj bo skleda dovolj velika, za lažje mešanje z eno roko pa jo lahko na eni strani podložite s kuhinjsko brisačo – z drugo roko boste namreč dodajali maščobo.
V skledo ločite rumenjake treh jajc in jih rahlo umešajte. Dodajte ščepec soli in morebitne začimbe, opisane v poglavju spodaj.
Med mešanjem v skledo počasi dodajajte pripravljeno meščobo v tekoči obliki. Bistveno je, da se nastajajoča majoneza in maščoba ne ločita – če se to zgodi, dodajate maščobo prehitro. Maščobo lahko vlivate v zmes v ozkem curku ali pa jo dodajate postopoma z manjšo zajemalko.
Ko ste dodali približno polovico maščobe, v majonezo dodajte še dve žlici jabolčnega ali vinskega kisa. Pri tem bo majoneza postala bolj tekoča. Nato nadaljujte z mešanjem in dodajanjem preostale maščobe – to lahko sedaj dodajate hitreje kot na začetku.
Nazadnje majonezo okusite in po želji dodajte še kakšen ščepec soli, limonin sok ali žlico jabolčnega kisa. Presenesite jo v zaprto stekleno posodo in jo hranite v hladilniku največ en teden (sigurno jo boste porabili že prej 😄). Bolj kisla je majoneza, bolj je odporna proti razvoju bakterij.
Kot je običajno pri drugih jedeh, lahko tudi majonezo prilagajate svojim okusom. Med rumenjake lahko na začetku postopka po želji dodate kakšno izmed naslednjih sestavin:
Izbira maščobe bistveno vpliva na okus in čvrstost majoneze. Več rastlinskih olj uporabite, bolj tekoča bo majoneza (predvsem po dodatku kisa in drugih tekočin). Več živalske maščobe uporabite, bolj bo majoneza čvrsta, še posebej po tem, ko jo postavite v hladilnik.
Ob maslu, oljčnem in avokadovem olju lahko eksperimentirate tudi z govejo ali svinjsko mastjo ali s kokosovo mastjo. Vse trdne maščobe je treba pred izdelavo majoneze staliti, ne smejo pa biti vroče!
Jajčni beljaki so vir izredno kakovostnih živalskih beljakovin, zato jih niti slučajno ne zavržemo. Skupaj z malo soli jih lahko dodamo kamor koli – v vročo juho namesto rezancev, med jajca za zajtrk ali v zelenjavo na maščobi, ki jo pripravljamo v ponvi.
Nekateri pa boste morda bolj ustvarjalni in boste iz njih zmešali sneg.